Življenjepis Yongey Mingyur Rinpočeja

Yongey Mingyur Rinpoče (Jonge Mingjur Rinpoče) je zelo spoštovan učitelj Karma Kagju tradicije tibetanskega budizma. Rojen je bil leta 1975 v Nepalu. Njegov oče je bil veliki mojster Tulku Urgjen Rinpoče iz božanskega krvnega rodu Tsangsar iz Nangčena, njegova mati pa Sönam Čödrön, potomka dveh tibetanskih kraljev, Songtsen Gampoja in Trisong Deutsena. 

Pred Mingyur Rinpočejevim rojstvom je njegov oče Tulku Urgjen Rinpoče sanjal, da se je pred njim pojavil lama veličastne navzočnosti, oblečen v bela oblačila laičnega tantričnega mojstra, in mu rekel: "Jaz sem Jonge Mingjur Dordže. Prišel sem prosit za prenočišče v vašem domu." 

Mesec dni pred rojstvom Mingyur Rinpočeja je bilo mnogokrat videti, kot bi bila luna z belim snopom svetlobe povezana s sprednjo stranjo njihove hiše in streho; ljudje v okolici so bili nad tem pojavom osupli in so veliko govorili o tem. 

Njegov oče je Mingyur Rinpočeju podelil ime Lhundrup Dordže, šestnajsti Gyalwang Karmapa, Rangdžung Rigpe Dordže pa ga je prepoznal kot avtentično inkarnacijo prejšnjega Jonge Mingjur Dordžeja in mu podelil ime Karma Gjurme Tendzin Čökji Dordže.

Mingyur Rinpoče je obvladal branje in pisanje pri starosti šestih let. Približno v tistem času je Dilgo Khyentse Rinpoče povedal dedku Mingyur Rinpočeja, lami Taši Dordžeju, in njegovim staršem, da otrok ni le od Karmape prepoznana inkarnacija Mingjur Dordžeja, ampak tudi inkarnacija tertona Kangjur Rinpočeja, Longčen Ješe Dordžeja. Kangjur Rinpoče je bil odkritelj skritih zakladov in visoko realiziran jogi. Potem, ko je zapustil Tibet, je živel v Darjeelingu v Indiji in v 60. in 70. letih 20.stoletja poučeval mnoge študente iz zahoda. Prejšnji Mingjur Rinpoče in kasnejši Kangjur Rinpoče sta bila oba emanaciji Vadžrapanija, zdaj pa sta se ti dva lami inkarnirala v eni sami obliki, kar verjamejo tudi učenci prejšnjega Kangjur Rinpočeja.

Leta 1984, v svojem devetem letu po tibetanskem štetju koledarja je Mingyur Rinpoče odšel v meditativni umik v Nagi Gonpo, da bi študiral z očetom Tulku Urgjen Rinpočejem. Tam ga je Tulku Urgjen Rinpoče vodil skozi lastna izkustva kakšni dve leti in pol in v tem času se je tudi posvetil študiju in prakticiranju mahamudre, štirih dharm Gampope, poleg tega pa je prejel tudi navodila za trekčö in thögal metode pristopa dzogčen. Četudi so utegnila biti prenesena učenja kratka, je Mingyur Rinpoče treniral prakticiranje vsake točke kar nekaj dni. Ko je bil star enajst let, ga je Tai Situ Rinpoče povabil, naj pride nemudoma v Indijo v njegov samostan Palpung Šerab Ling, sedež Tai Situp v izgnanstvu. 

Tam je Mingyur Rinpoče študiral z mojstrom meditacijskih umikov, lamo Tsultrimom, in se učil dnevnih obredov Karma Kamtsang šole in tanter v skladu s tradicijo Marpe. Dharmo je preučeval temeljito in z veliko marljivostjo. Ko je dopolnil dvanajst let, ga je Tai Situ Rinpoče v Palpung Šerab Lingu uradno ustoličil. 

Leta 1988 je izrazil željo in namen, da bi se posvetil 3-letnemu meditacijskemu umiku v centru za meditacijske umike Tendzin Gephel Lingu v samostanu Palpung Šerab Ling. Čeprav je imel šele trinajst let, je Tai Situ Rinpoče njegovi želji z veseljem ugodil.

Mingyur Rinpoče je prakticiral navodila iz cikla učenj »Ocean realiziranih mojstrov Kagju«, vključujoč pripravljalne prakse, razvojno fazo za božanstva, kot so Džinasagara, Čakrasamvara in Vadžravarahi, ter stopnjo dovršitve, ki vključuje pot metod (Šest doktrin Narope) in pot osvoboditve (Globoka praksa mahamudre). Z neverjetno vztrajnostjo je prakticiral dan in noč, s čimer je dosegel posebno stopnjo izkustva in spoznanja.

Pri sedemnajstih je Mingyur Rinpoče dokončal svoj meditacijski umik, nakar ga je Tai Situ Rinpoče določil za vodjo, mojstra meditacijskih umikov za naslednji 3-letni meditacijski umik v Palpung Šerab Lingu, ki je zajemal petnajst menihov in trinajst nun. Mingyur Rinpoče je od svojega očeta prejel tudi nauke iz Čokling Tersar ciklusa, tiste iz zbirke Dam-ngak Dzö pa od Khenchen Thrangu Rinpočeja.

Proti koncu svojega devetnajstega leta se je Mingyur Rinpoče vpisal na Dzongsar samostansko univerzo. Na predlog Tulku Urgjen Rinpočeja in z blagoslovom Tai Situ Rinpočeja je študiral s Khenpo Kunga Wangchukom in preučeval različna dharma besedila, kot sta Abhisamajalamkara in Pradžnaparamita.

Ko je bil star dvajset let, je Tai Situ Rinpoče imenoval Mingyur Rinpočeja za predstojnika samostanskega sedeža Palpung Šerab Linga in s tem je postal glavna odgovorna oseba za samostan Palpung Šerab Ling. 

Med opravljanjem dolžnosti dodeljenega položaja je v Palpung Šerab Lingu pomagal ustanoviti novo samostansko univerzo, kjer je delal kot asistirajoči doktor na univerzi in istočasno, kot mojster meditacijskih umikov izvajal svoje dolžnosti za naslednji, tretji 3-letni meditacijski umik, približno tridesetih menihov in nun. 

Te zadolžitve je izvajal med svojim enaindvajsetim in petindvajsetim letom in pogosto ostal v meditacijskem umiku od enega do treh mesecev. Ker se Tai Situ Rinpoče iz Amerike in Anglije kar nekaj časa ni mogel vrniti v Indijo, je Mingyur Rinpoče nadaljeval z nadziranjem vseh zadev samostanske univerze in centra za meditacijske umike v Palpung Šerab Lingu ter dajal navodila in nasvete pri tekočih delih ohranjanja in širjenja samostana Palpung. V svojem triindvajsetem letu je od Tai Situ Rinpčeja prejel polno posvetitev v meniha.

V teku prihodnjih nekaj let je pokojni Njošul Khen Rinpoče predal Mingyur Rinpočeju ustno izročilo (njengjü) trekčö in thögal linije, ki nosi pečat tajnosti in se preneša naprej le eni osebi naenkrat, celotna učenja so trajala sto dni. Vsak dan brez presledka sta imela po eno učenje, nakar je Mingyur Rinpoče še isti dan preučil in prakticiral pomen danih naukov. Na ta način je v celoti in celovito prejel bistvo navodil, poznanih kot "veliko vodstvo skozi osebna izkustva" (njongtri čenmo).

Od leta 1993 do 1998 je študiral z veliko marljivostjo, tako da se je izmojstril v petih temah tradicionalnih tekstov: madhjamake, pradžnaparamite, abhidharme, pramane in vinaje kot tudi v stranskih temah. Kljub temu, da je sedaj ekstremno učen, nadaljuje svoja osebna učenja in prakso meditacije, obenem poučuje in se udejstvuje debatiranja za dobrobit vseh.

Rinpoče je najmlajši od šestih bratov, ki so tulkuji neodvisno drug od drugega. Najstarejši je Chökyi Nyima Rinpoče, mojster Kagju linije, ki je opat Ka-Njing Šedrup Ling samostana v Boudanathu v Nepalu. Drugi brat je Chokling Rinpoče, mojster Njingma linije, ki prav tako živi v Boudhanathu v Nepalu in je oče sedanje inkarnacije Dilgo Khyentse Rinpočeja. Tenpa, tretji brat, je glavni tajnik Tenga Rinpočeja. Četrti brat Orgyen Jigme se je odločil, da ne bo sledil poti tulkuja, kljub temu, da je bil uradno prepoznan. Peti brat je Tsoknyi Rinpoče, ki je mojster linije Drukpa Kagju in ima samostan v Svayambhunathu v Nepalu in neprenehoma uči po svetu in je Mingyur Rinpočeju najbližji.

Eden zadnjih projektov Mingyur Rinpočeja je bil izgradnja Tergar inštituta v Bodhgaji v Indiji, ki služi velikemu številu obiskujočih ljudi. Budistični samostan na tem svetem kraju služi kot sedež Gyalwang Karmapi za časa vsakoletnega Karma Kagju Mönlama, hkrati pa je tudi mednarodni študijski inštitut za samostansko in laično sangho. Inštitut bo imel tudi bolnišnico za lokalno prebivalstvo. 

Rinpoče je svoje življenje povsem in popolnoma posvetil študiju, prakticiranju in poučevanju buda-dharme, Budovega nauka in je do dandanes izvršil velikanska pozitivna dejanja v dobrobit vseh čutečih bitij.

Yongey Mingyur Rinpoče aktivno poučuje na zahodu in je znan po izjemni sposobnosti podajanja budističnih učenj na jasen in razumljiv način. Avgusta 2009 je Rinpoče obiskal tudi Slovenijo in nam podal učenja mahamudre in iniciacijo Zelene Tare.

Več o Rinpočejevih dejavnostih si lahko preberete na spletni strani www.tergar.org.